Najprej živina in psi, nato ljudje: "Tigri so lačni"

Sibirski tigri so dolga leta veljali za izmuzljive "duhove tajge", a letošnjo zimo so se začeli približevati naseljem. Najprej so nenadoma začeli izginjati psi čuvaji in živina, vse več pa je tudi poročil o napadih na ljudi. V nekaj mesecih so umrle najmanj tri osebe, še več pa jih je bilo ranjenih, poroča The Guardian.

Januarja je tiger ponoči napadel ribiča, ki je na ledu lovil ribe, ter ga odvlekel v gozd, in to le nekaj tednov po tem, ko je bil ubit gozdar. Marca je bil napaden še en moški, ki ga je tiger delno požrl. Za tamkajšnje območje je bila to najhujša zima napadov tigrov v zadnjih desetletjih.

To se dogaja, ker so tigri lačni

In zakaj se tigri približujejo naseljem? Glavni razlog je izginjanje njihove glavne hrane – divjih prašičev. Afriška prašičja kuga, zelo nalezljiva bolezen, ki je za večino prašičjih vrst skoraj vedno smrtonosna, se je razširila tudi v gozdove ruske vzhodne Sibirije.

Širjenje bolezni znanstveniki označujejo kot ekološko katastrofo, ki ne ogroža le domačih prašičev, ampak tudi številne divje vrste, med njimi pa tudi prehransko ravnovesje velikih plenilcev, kot so tigri. Zaradi pomanjkanja hrane so tigri tako začeli zapuščati gozd in se pomikati bližje vasem in zaselkom.

Običajno na območju ujamejo oziroma ubijejo le nekaj tigrov, toda med oktobrom 2024 in septembrom letošnjega leta je bilo ubitih najmanj 17 amurskih tigrov, še 27 pa so jih ujeli. Od tega so trije kasneje poginili, kaže analiza, ki jo navaja The Guardian.

Mnogi od tigrov, ki so jih ujeli, so bili vidno izčrpani in dehidrirani, nekateri so imeli rane strelnega orožja oziroma poškodbe zaradi trkov z vozili. "Tigri so lačni. Zato prihaja do teh dogodkov," je za The Guardian povedal strokovnjak za amurske tigre, ki zaradi občutljivosti teme raje ostaja neimenovan. Opozoril je, da je razprava o zaščiti tigrov v Rusiji vse bolj politizirana, zato številni strokovnjaki razmer ne upajo več javno komentirati.

Ogrožena vrsta: amurski tigrski center ustanovil Putin

Po ocenah naravovarstvenikov amurskih tigrov v naravi živi le še nekaj sto, pretežno v majhnem območju ob rusko-kitajski meji. Uradne ruske oblasti sicer navajajo, da je populacija v porastu, a številni strokovnjaki opozarjajo, da so podatki lahko politično obarvani. Varovanje tigrov je namreč podprto na najvišji politični ravni – amurski tigrski center je ustanovil Vladimir Putin, kar je vprašanje še dodatno politiziralo, navaja The Guardian.

Medtem ko uradne institucije zmanjšujejo pomen vse pogostejših srečanj med ljudmi in zvermi, lokalni prebivalci na spletu objavljajo posnetke napadov na pse in drobnico ter pozivajo k dodatni zaščiti. Nekateri napovedujejo celo bojkot lokalnih volitev, dokler se razmere ne izboljšajo.

Strokovnjaki opozarjajo še, da je rešitev dolgotrajna in zahteva obnovo gozdnih ekosistemov, omejitev sečnje in nadzor nad nezakonitim lovom. "Če bomo ohranili ekosistem, bomo ohranili tudi tigre," poudarjajo.